-
1 intermittent
[intə'mitənt](happening occasionally; stopping for a while and then starting again: an intermittent pain.) v presledkih* * *[intəmítənt]adjective ( intermittently adverb)prenehujoč, pretrgan, v presledkih; vračajoč se (reka, jezero)intermittent light — utripajoča luč, svetilniška luč -
2 interval
['intəvəl]1) (a time or space between: He returned home after an interval of two hours.) presledek2) (a short break in a play, concert etc: We had ice-cream in the interval.) odmor•* * *[íntəvəl]nounrazmik, presledek, meddobje; music interval; medicine svetel trenutekat intervals — v presledkih, tu in tam -
3 remittent
[rimítənt]1.adjectivepopuščajoč v presledkih (o mrzlici);2.noun (see remittent fever) mrzlica, ki v presledkih popušča, slabi -
4 intermissive
[intəmísiv]adjectivepretrgan, v presledkih -
5 irregular
[i'reɡjulə]1) (not happening etc regularly: His attendance at classes was irregular.) nereden2) (not formed smoothly or evenly: irregular handwriting.) neenakomeren3) (contrary to rules.) nepravilen4) ((in grammar) not formed etc in the normal way: irregular verbs.) nepravilen•- irregularity* * *I [irégjulə]adjective ( irregularly adverb)nepravilen; nereden; neenakomeren, neenak, neenoten (tudi economy); neraven; ki se ne ujema s pravili; nespodoben, razuzdan; nestalen; grammar nepravilenan irregular physician — mazač, šušmar (zdravnik)grammar irregular verbs — nepravilni glagoliII [irégjulə]noun(plural) iregularne čete, dobrovoljci -
6 plant
1. noun1) (anything growing from the ground, having a stem, a root and leaves: flowering/tropical plants.) rastlina2) (industrial machinery: engineering plant.) tovarniška oprema3) (a factory.) tovarna2. verb1) (to put (something) into the ground so that it will grow: We have planted vegetables in the garden.) saditi2) (to make (a garden etc); to cause (a garden etc) to have (plants etc) growing in it: The garden was planted with shrubs; We're going to plant an orchard.) zasaditi3) (to place heavily or firmly: He planted himself between her and the door.) postaviti4) (to put in someone's possession, especially as false evidence: He claimed that the police had planted the weapon on his brother.) podtakniti•- planter* * *I [pla:nt]nounbotany rastlina, sadika; rast; drža; obrat, obratni material, tovarna, tovarniška oprema; slang ukana, past, prevara; policijska zasedato lose plant — odmirati, venetiII [pla:nt]transitive verbsaditi, posaditi (in v), zasaditi ( with s, z); posejati (on na, with s, z); polagati (ribe, ikre v vodo); naseliti, kolonizirati, ustanoviti (naselje, društvo), urediti, okrasiti, posaditi z drevjem; figuratively vcepiti (misel); postaviti, podtakniti, vtihotapiti (npr. špijona); slang pritisniti, udariti koga, prebosti z bodalom; slang skriti ukradeno blago; slang podtakniti komu kaj, pustiti koga na cediluto plant s.th. on s.o. — podtakniti komu kajto plant o.s. — postaviti se, vtihotapiti se (npr. za špijona) -
7 regular
['reɡjulə] 1. adjective1) (usual: Saturday is his regular day for shopping; That isn't our regular postman, is it?) običajen2) ((American) normal: He's too handicapped to attend a regular school.) navaden3) (occurring, acting etc with equal amounts of space, time etc between: They placed guards at regular intervals round the camp; Is his pulse regular?) pravilen4) (involving doing the same things at the same time each day etc: a man of regular habits.) vsakdanji5) (frequent: He's a regular visitor; He's one of our regular customers.) reden6) (permanent; lasting: He's looking for a regular job.) stalen7) ((of a noun, verb etc) following one of the usual grammatical patterns of the language: `Walk' is a regular verb, but `go' is an irregular verb.) pravilen8) (the same on both or all sides or parts; neat; symmetrical: a girl with regular features; A square is a regular figure.) pravilen, simetričen9) (of ordinary size: I don't want the large size of packet - just give me the regular one.) navaden10) ((of a soldier) employed full-time, professional; (of an army) composed of regular soldiers.) poklicen2. noun1) (a soldier in the regular army.) poklicni vojak2) (a regular customer (eg at a bar).) stalni gost•- regularly
- regulate
- regulation
- regulator* * *I [régjulə]1.adjectivepravilen, regularen, reden; urejen, običajen, normalen, vsakdanji; predpisan, točen; zakonit; izučen; simetričen; American colloquially popoln, pravi pravcati, skoz in skozregular soldier — reden, poklicni vojakhe is a regular bear figuratively on je pravi (pravcati) medvedto lead a regular life — živeti redno, urejeno življenje;2.adverbredno; zaresII [régjulə]nounmilitary vojak redne vojske; plural redne čete; colloquially stalni nameščenec, redno zaposlena oseba, stalen gost, stalen odjemalec; ecclesiastic redovnik, redovni duhovnik, regulár; American politics zvest privrženec stranke -
8 revolve
[rə'volv](to move, roll or turn (in a complete circle) around a central point, axis etc: A wheel revolves on its axle; This disc can be revolved; The Moon revolves (a)round the Earth; The Earth revolves about the Sun and also revolves on its axis.) vrteti (se)- revolver- revolving* * *[rivɔlv]transitive verb & intransitive verbobračati (se), vrteti (se), (v krogu) rotirati, krožiti; vračati se v rednih presledkih (letni časi itd.); figuratively razmišljati, premišljati, premlevati, preudarjati, tuhtati ( a problem problem)the seasons (years) revolve — letni časi (leta) se ponavljajo, izmenjavajo -
9 snatch
[snæ ] 1. verb1) (to (try to) seize or grab suddenly: The monkey snatched the biscuit out of my hand.) hlastniti po2) (to take quickly, when one has time or the opportunity: She managed to snatch an hour's sleep.) zgrabiti priložnost2. noun1) (an attempt to seize: The thief made a snatch at her handbag.) hlastniti po2) (a short piece or extract eg from music, conversation etc: a snatch of conversation.) odlomek* * *I [snæč]nounhlastaj, zgrabitev, hlastanje (po); napad, naval, muhavost; na hitro pripravljen obrok hrane; (ugoden) trenutek, kratek čas (perioda); American slang ugrabitev otroka (osebe); plural odlomki (govora, pesmi itd.); koščki, drobci, črepinjeby snatches — od časa do časa, v razmakihin snatches — sem ter tja, včasih, od časa do časato make a snatch at — hlastniti po, hlastno seči po, skušati ujetiII [snæč]transitive verb & intransitive verbpograbiti, zgrabiti, (hlastno, željno, naglo) seči po, iztrgati, polastiti se; skušati zgrabiti ali iztrgatito snatch s.o. from the jaws of death — iztrgati (rešiti) koga iz krempljev smrti -
10 snatchy
[snaeči]adjective ( snatchily adverb)odsekan, pretrgan, prekinjen; sunkovit, nepravilen; v presledkih -
11 staccato
[stəká:tou]adverb music stakato, nevezano, ločeno, v presledkih med glasovi; figuratively pretrgano -
12 start
I 1. verb1) (to leave or begin a journey: We shall have to start at 5.30 a.m. in order to get to the boat in time.) oditi2) (to begin: He starts working at six o'clock every morning; She started to cry; She starts her new job next week; Haven't you started (on) your meal yet?; What time does the play start?) začeti3) (to (cause an engine etc to) begin to work: I can't start the car; The car won't start; The clock stopped but I started it again.) pognati v tek4) (to cause something to begin or begin happening etc: One of the students decided to start a college magazine.) osnovati2. noun1) (the beginning of an activity, journey, race etc: I told him at the start that his idea would not succeed; The runners lined up at the start; He stayed in the lead after a good start; I shall have to make a start on that work.) start, začetek2) (in a race etc, the advantage of beginning before or further forward than others, or the amount of time, distance etc gained through this: The youngest child in the race got a start of five metres; The driver of the stolen car already had twenty minutes' start before the police began the pursuit.) prednost•- starter- starting-point
- for a start
- get off to a good
- bad start
- start off
- start out
- start up
- to start with II 1. verb(to jump or jerk suddenly because of fright, surprise etc: The sudden noise made me start.) zdrzniti se2. noun1) (a sudden movement of the body: He gave a start of surprise.) trzaj2) (a shock: What a start the news gave me!) presenečenje* * *I [sta:t]nounstart, odhod; aeronautics vzlet; startna točka; možnost za start; znak za start; začetek; sport prednost; trzaj, zdrznjenje, planitev kvišku; izbruh; presenečenje; začasen napor; naključje, slučajat the start — v začetku, skraja, sprvastart of fancy figuratively muha, domislekfalse start sport figuratively napačen starta rum start colloquially veliko presenečenjeto appear at the start sport pojaviti se na startu, iti na startto give s.o. a start (in life) — pomagati komu pri startu v življenjeto give s.o. a start — prestrašiti kogaI can give him 10 yards start and beat him (in the race) — lahko mu dam 10 jardov prednosti in ga premagam (v teku)to work by fits and starts — delati s pogostnimi presledki (neredno, neenakomerno)II [sta:t]1.intransitive verbiti (kreniti) na pot, odpotovati ( for v); oditi, odpeljati (vlak); sport startati; izhajati ( from iz); trzniti, zdrzniti se, predramiti se, (po)skočiti, planiti; ostrmeti, osupniti (at ob); izbuljiti se (oči), izskočiti; zrahljati se, popustiti (žebelj); zviti se, skočiti iz svojega položaja (les); American slang iskati, začeti prepir;2.transitive verbzačeti (kaj), povzročiti, pognati ali spustiti v tek; osnovati; preplašiti (divjad); izpahniti; pretočiti (tekočino) iz soda, izprazniti; sport dati (tekaču) znak za start; aeronautics dati (letalu) znak za vzlet; oživiti, poklicati (kaj) v življenje; zrahljati, omajati (žebelj); odpreti (trgovino); pomagati komu, da kaj začne, nagnati (koga) k čemu; figuratively širiti (novice), sprožiti (vprašanje)to start with — za začetek, najprej, predvsemto start agitation American colloquially povzročiti nemireto start after s.o. — oditi za kom, zasledovati kogato start back — umakniti se nazaj, ustrašiti seit was not your business, to start with — predvsem se vas to ni tikaloto start s.o. in business — uvesti koga v (neki) poselto start to one's feet — skočiti, planiti na nogeto start an engine — pognati, spraviti v tek strojto start a hare — prepoditi, preplašiti zajcato start for school — odpraviti se, iti v šoloto start on a thing — začeti neko stvar, lotiti se česawhen do you start? — kdaj odrinete (odpotujete)? -
13 stated
[stéitid]adjective ( statedly adverb)določen, ugotovljen; naveden; pojasnjen; ki se vrši v določenem času, ustaljen; reden, pravilenat the stated time — ob določenem času; ob terminu -
14 while
1. conjunction( also whilst)1) (during the time that: I saw him while I was out walking.) medtem ko2) (although: While I sympathize, I can't really do very much to help.) čeprav2. noun(a space of time: It took me quite a while; It's a long while since we saw her.) čas- worth one's while* * *I [wáil]nountrenutek, hip, čas, kratka časovna dobaafter a while — čez nekaj časa, čez trenutekat whiles — včasih, tu pa tama long while, a good while — dolgo časabetween whiles — v presledkih, tu pa tamonce in a while — od časa do časa, včasih, prigodnothe while — ta čas, tačas, medtemit isn't worth (one's) while — to se ne izplača, to ni vredno trudaII [wail]conjunctionmedtem ko, dokler, za časa; čeprav, dasinever, while I live — nikoli, dokler sem jaz živwhile our opponent, he is not our enemy — čeprav je naš nasprotnik, ni naš sovražnikwhile there is life there is hope — človek upa, dokler živiwhile at school he never worked — ves čas, ko je bil v šoli, ni nič delalIII [wáil]transitive verbprebiti, preživetito while away the time — (prijetno) prebiti, preživeti čas -
15 intermittently
adverb v presledkih
См. также в других словарях:
preslédek — dka m (ẹ̑) 1. prostor med bližnjima predmetoma: povečati presledek; presledek med hišami; presledki med številkami, vrstami / hodi hitreje, da ne bo presledka v koloni / svetilke so postavljene v določenih presledkih; veje so razvrščene v enakih … Slovar slovenskega knjižnega jezika
periódičen — čna o prid. (ọ) 1. ki nastopa, se pojavlja, deluje v časovnih presledkih, navadno nedoločenih, občasen: prirejati periodične tečaje; periodične poplave / periodične gospodarske krize / periodični obračuni 2. elektr. ki se pojavlja v enakih… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
vzplamenévati — am nedov. (ẹ) 1. drug za drugim zagoreti s plamenom: po hribih so vzplamenevali kresovi / v uličnih svetilkah vzplameneva plin gori z izmenoma naraščajočim in pojemajočim plamenom // v presledkih začenjati goreti z višjim, močnejšim plamenom:… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
vzplamtévati — am nedov. (ẹ) 1. drug za drugim zagoreti s plamenom: po hribih so vzplamtevali kresovi / vžigalice vzplamtevajo // v presledkih začenjati goreti z višjim, močnejšim plamenom: ogenj, petrolejka ugaša in spet vzplamteva 2. knjiž. v presledkih… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
góst — a o tudi ó prid., gostéjši (ọ̑ ọ) 1. ki je bolj v trdnem kot v tekočem stanju: belež je premalo gost, narediti je treba gostejšega; gosta tekočina; gosto blato, testo / gosta juha; gosta snov; od soli gosta voda 2. ki sestoji iz trdno sprijete… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
poigrávati — am nedov. (ȃ) 1. v presledkih igrati (na glasbilo): sedel je v kotu in poigraval na klavir / tiho poigravati 2. ekspr. nehoteno premikati kaj, zlasti v presledkih, in s tem izražati zadrego, vznemirjenje: njeni prsti so poigravali po naslonilu;… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
rêbro — a s, v prvem pomenu stil. rebrésa; mn. rêbra in rébra (é) 1. vsaka od parnih kosti, ki oklepajo prsno votlino: pri padcu si je zlomil rebro; pod rebri ga zbada; drugi par reber; tako je suh, da bi mu lahko rebra preštel zelo // mn. del telesa,… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
rédek — dka o prid., redkéjši tudi rédkejši (ẹ) 1. ki je bolj v tekočem kot v trdnem stanju: redka omaka; malta je preveč redka 2. razvrščen v velikih medsebojnih presledkih: redke veje; trava je zaradi suše redka; redko drevje / redki lasje; ima zelo… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
švístati — am nedov. (ȋ) v presledkih dajati ostre, sikajoče glasove: jermen je švistal // v presledkih se hitro premikati po zraku in pri tem dajati take glasove: krogle so švistale mimo; rakete so švistale pod nebo / kose švistajo // s tankim predmetom v … Slovar slovenskega knjižnega jezika
vztrepetávati — am nedov. (ȃ) 1. stresati se od vznemirjenja ali mraza: vztrepetavati od nemira; vztrepetavati v grozi; podrhtevati in vztrepetavati / roka, telo mu vztrepetava / ekspr. srce mu vztrepetava od sreče // delati kratke, hitre premike zaradi… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
cépati — am nedov. (ẹ̄ ẹ̑) redko cepiti, klati: cepati drva am tudi cêpati am nedov. (ẹ ẹ̑; é ȇ) 1. v presledkih slišno, plosko padati: kaplje cepajo od vej; kepe snega cepajo z dreves; sadje cepa na tla // ekspr. večkrat zgruditi se, padati: borci… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
